Moj pristop
Pri delu s psi uporabljam sočuten pristop, ki v celoti temelji na najsodobnejših raziskavah, pasji komunikaciji in pasjem etogramu. Združuje aktualne znanstvene vpoglede v pasje vedenje in je povsem prilagojen vašim potrebam ter značaju vašega psa. V ospredju je sočuten in spoštljiv odnos do psa, ki temelji na razumevanju, zaupanju in varni navezanosti.
Predvsem individualen
Vsakega psa vidim kot posameznika s svojimi (čisto svojimi) potrebami, željami, temperamentom, težavami in to pri svojem delu tudi upoštevam. To pomeni, da je moj pristop popolnoma individualen in prilagojen posameznemu psu (in skrbniku). Skozi celotno individualno skupno delo se tako lahko v celoti posvetim vam in vašemu psu. Z individualnim delom se vsakemu psu prilagodi tudi lokacija (npr. če pes reagira na avte, se seveda ne bomo dogovorili za lokacijo blizu prometne ceste).
Zakaj tečaja mladičkov in pubertetnikov potekata hibridno – torej tudi individualno? Ker se enostavno vsak pes uči v svojem tempu in ima neke svoje talente. Zakaj bi pes, ki zelo hitro osvoji določene življenjske veščine, to s svojimi vrstniki ponavljal v nedogled, če mu pa morda težave predstavljajo neke druge veščine in rabi več pomoči tam? Seveda bi bilo to nesmiselno in izguba časa (in tudi vašega denarja). Poleg tega je lahko nekaterim psom z vedenjskimi težavami prisotnost drugih psov prevelika motnja, da bi se sploh lahko zbrano učili – tako lahko naredimo več škode kot koristi.
Psi so socialna bitja in seveda potrebujejo tudi socializacijo, torej družbo drugih psov. Zato tečaja mladičkov in pubertetnikov nudita poleg individualnega dela tudi socializacijo – druženje. Za odrasle pse pa v namen socializacije ponujam tudi socializacijske sprehode, ki so odlična priložnost za umirjeno pasje druženje.
Psi so preprosti, če jim to le dovolimo.
Sočuten
Ne samo, da pri svojem delu ne uporabljam metod, ki v psu zbujajo strah, nemoč, omejenost in druge neprijetne občutke, ne uporabljam tudi tipičnih vaj poslušnosti (saj vendar ne delamo robota za izpolnjevanje ukazov, kajne?). Seveda so v vsakem odnosu potrebne tudi meje, ki jih lahko postavljamo na psom zelo domač način – z našo telesno govorico, ki jo psi razumejo. Torej brez nepotrebnih ukazov, kot so npr. sedi, lezi, poleg … Pomislimo takole: saj tudi mama psica svojim mladičem ne ukaže, naj sedijo ali ležijo, ko morajo malo počakati, ampak lahko sami izbirajo položaj svojega telesa – imajo izbiro. Nekatere meje in tudi ‘ukazi’ (npr. stoj, odpoklic, počakaj …) so nujni za življenje v sodobnem času, tako da brez skrbi, to ni permisivna vzgoja. Vse je v tem, kako psu postavimo mejo!
Razumevanje je ključnega pomena
Psi so v resnici zelo miroljubna bitja, ki se izogibajo konfliktom. V ta namen uporabljajo široko paleto signalov, s katerimi z nami (in drugimi živalmi) komunicirajo. Ko se naučimo govoriti njihov jezik, lahko v skladu s tem prilagodimo tudi našo telesno govorico in vse postane lažje – tudi učenje in postavljanje mej. S tem se začne tudi izgradnja trdnega odnosa, polnega obojestranskega zaupanja. Verjetno nihče nima pozitivnega odnosa z nekom, s katerim se ne razumeta, kajne? Zato je razumevanje osnova za dobro učenje in mirno sobivanje.
Psi so tukaj z nami in ne za nas!
Še na kratko o meni …
Moja ‘pasja’ zgodba se ne začne ravno konvencionalno. Nisem ena izmed tistih, ki je že v otroštvu imela pasjega prijatelja, se v njega zaljubila in se zaradi njega odločila delati z živalmi v odraslosti. Kot otrok sem bila (in še vedno sem 😁) prava ljubiteljica mačk in si takrat nikoli nisem predstavljala, da bi imela psa. No, sem se zelo motila! Moja psička Zoja je v moje življenje stopila med mojim študijem fizike. Sem zelo perfekcionistična oseba, ki želi imeti ”vse po redu”. Tudi pasje vzgoje oz. šolanja sem se lotila tako. Takoj sem se vpisala v tipično pasjo šolo, kjer smo začeli z ukazi. Odločila sem se, da bom imela najbolj šolanega psa na tem svetu – Zoja bo izpolnjevala čisto vse moje ukaze oz. povedano drugače, ona bo moj robot (in ne bitje, ki ima svojo voljo, želje, potrebe …). No, pa sem se motila tudi tukaj. Za kar sem izjemno hvaležna! Pa se nisem motila zato, ker Zoja ne bi bila sposobna izpolnjevati mojih ukazov ali pa ker je jaz ne bi bila sposobna naučiti, vendar zato, ker sem spoznala, da s psi (in na splošno z živalmi) lahko delamo tudi na veliko bolj sočuten način. Ob spoznavanju drugačnega pristopa do psov, sem se poleg rednega študija fizike oz. kasneje strojništva, vpisala v Nordic Education Centre for Ethical Dog Training, kjer sem zaključila diplomo in tako postala strokovnjakinja za pasje vedenje.
Izobraževanja:
- diploma pri Nordic Education Centre for Ethical Dog Training (izobraževala sem se pri Turid Rugaas, Amber Batson, Julii Robertson, Anne Lill Kvam in drugih) s 5-dnevnim praktičnih usposabljanjem na Norveškem,
- zaključen Aggression Course pri Amber Batson in
- različni webinarji s Turid Rugaas, Amber Batson, Danielom Shaw, Julio Robertson, Anne Lill Kvam …